Dialoško delo v psihoterapiji

Dialoško delo v psihoterapiji
Akademija TCT® - Education for Awakening
Edmond Cigale, Ph.D.

Po knjigi: Rowan, J. (2010a). Personification: Using the dialogical self in psychotherapy and counselling. Routledge. Avtor Prof. Dr. John Rowan

Kaj je dialoški jaz?
»Kdo ni še nikoli doživel, da je razcepljen? Kdo ni še nikoli prenašal sprtih glasov v sebi? Morda pa je prav enotni jaz tisti, ki ga je treba upravičiti – spričo očitne mnogoterosti, s katero se srečujemo na vsakem koraku?« (Rowan, 2010a, pogl. 1; prevod ITP)
Mnoštvo pozicij
Hermans jaz razume kot dinamično mnoštvo relativno avtonomnih Jaz-pozicij v pokrajini uma (Hermans, 1992; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 1).
Dialog in prevlada
Deli jaza se med seboj pogovarjajo, hkrati pa so v razmerjih relativne prevlade: nekateri so močnejši ali govorijo glasneje (Hermans, 2004, str. 13; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 1).
Jaz kot družba
Jaz deluje kot družba in je hkrati del širše družbe, v kateri sodeluje (Hermans, 2004, str. 13; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 1).
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Sprava treh pogledov na jaz
Tradicionalni pogled
odnosi moči, delovanje, moralna odgovornost
Moderni pogled
pristnost, izbira, eksistencialna ostrina
Postmoderni pogled
vključitev vseh pomembnih identifikacij, decentriranje jaza, jaz kot jezikovni konstrukt, dvom v vse fiksne pozicije
(Rowan, 2010a, pogl. 1)
»S tem, ko smo sprejeli pojem dialoškega jaza kot dinamičnega mnoštva Jaz-pozicij v pokrajini uma, smo lahko razrešili vse to navidezno nasprotje in našli nekaj, s čimer je mogoče živeti.« (Rowan, 2010a, pogl. 1; prevod ITP)
Hermans v sklepnem govoru konference 2008: dialoški jaz je »način, kako vse te različice ohraniti žive na drugačen način, tako da lahko živijo skupaj« (Rowan, 2010a).
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Jaz, Mene in meta-pozicija
Avtor, lik, komentator
»Nekateri od teh likov so avtorji zgodb – jaz kot subjekt (I) v Jamesovem smislu; o drugih se govori in ustrezajo jazu kot objektu (Me); tretji lahko zgodbe komentirajo in tako zavzamejo meta-pozicijo, ki je samorefleksivna.« (Rowan, 2010a, pogl. 1; prevod ITP)
Opazujoča točka
Imena za samoopazujoče stališče: refleksivna funkcija (Fonagy in Target), metakognitivne spretnosti, meta-pozicija (Hermans), opazujoči jaz (Leiman in Stiles) (Rowan, 2010a, pogl. 1).
Potopljeni glasovi
»… močan lik je lahko prevladujoč v pripovedih, šibki in potrebni del pa pride na površje le s težavo, zaradi česar subjekt ne more prositi za pomoč in je dobiti.« (Rowan, 2010a, pogl. 1; prevod ITP)
Heterodialog in avtodialog
Oseba deluje na podlagi dveh dialoških procesov: »heterodialoga (z drugimi, tudi namišljenimi drugimi) in avtodialoga (v sebi)« (Valsiner, 2002, str. 252; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 1; prevod ITP).

»Bistvo je, da Jaz ni zbirka pripisovanj Sebi, kot bi to razumeli kognitivni teoretiki, niti zbirka ego sintonih identifikacij, kot bi trdile psihoanalit[i]čne osebnostne teorije, pač pa sistem nasprotij Jaza/Nejaza.« 

(Gregg, 1991, str. 120; navedeno v Rowan, 2010b, razd. 2)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Prepoznavanje Jaz-pozicij
»Večina nas je že doživela občutek, ko nas je ›prevzelo‹ nekaj v nas samih, za kar nismo vedeli, da obstaja.« (Rowan, 2010b, razd. 1)
Tipične izkušnje
»Ne vem, kaj mi je bilo.«
»Po eni strani bi …, po drugi pa ne …«
»Kot da bi me nek glas okregal.«
Kdaj se pojavijo?
V določeni situaciji ravnamo tako, kot nam ni všeč ali kot je v nasprotju z našimi interesi, in tega z voljo ali zavestno odločitvijo ne moremo spremeniti.
Traja, dokler traja situacija – nekaj minut ali nekaj ur.
Spremeni se samo od sebe, ko situacijo zapustimo.
Navadno gre za negativne izkušnje, lahko pa tudi za pozitivne, ko npr. v stiski najdemo v sebi neko dodatno moč
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Dialoški smo od prvega dne
Dialoško konstituiran um
»Razvijajoči se človeški um je torej dialoško konstituiran.« (Rommetveit, 1992, str. 22; navedeno v Rowan, 2010a)
Predverbalni dojenčki
Vse glavne značilnosti dialoškega jaza – mnoštvo Jaz-pozicij, njihova utelešenost in intersubjektivnost – je mogoče opaziti že pri predverbalnih dojenčkih (Fogel idr., 2002, str. 193; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 1). Dialog ni omejen na besede: vključuje govorico telesa, mimiko, nasmeh, pogled in vokalizacijo (Rowan, 2010a, pogl. 1).
Levja lutka
17-mesečna Susan si je pri igri, v kateri je bila doslej vedno mama lev, prvič z mamino pomočjo nadela levjo lutko in z njo poskušala prestrašiti mamo 
(Fogel idr., 2002, str. 200; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 1).
Medvedek
Otrok kaznuje medvedka: »Bil je zelo poreden!« – »In kaj pravi medvedek?« – »Pravi, da tega ni naredil!« 
(Rowan, 2010a, pogl. 1; prevod ITP)
»Dialoški smo od samega začetka.« (Rowan, 2010a, pogl. 2; prevod ITP)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Mnogoterost v akademski psihologiji
Socialna psihologija
»Posameznik nima zgolj enega Jaza, ampak je teh več. Ti Jazi se spreminjajo, ko posameznik prehaja iz ene situacije v drugo, iz ene osebe v drugo. Skratka, človek je tisto, kar od njega zahteva dana situacija.« 
(Middlebrook, 1974)
Enakovredni podjazi
»Bolj smiselno se zdi govoriti o več enakovrednih podjazih (ki pa se razlikujejo v svojem vplivu na vedenje), tako kot lahko govorimo o več vlogah ene osebe …« (Lester, 1995, str. 128)
Jaz-sheme
»Teža pristopa Jaz-sheme do osebnosti je v tem, da se je ta skozi široko uporabo eksperimentov trdno zasidral v znanstveni tradiciji.« (Pennington, 2003, str. 235; navedeno v Rowan, 2010b) 
Ena osebnost?
Ena sama osebnost je predpostavka, ki je priročna za sestavljanje osebnostnih testov: »A to je vse, kar je – predpostavka, priročnost.« 
(Rowan, 2010a)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Zgodovinski razvoj koncepta
1
Okoli 2200 pr. n. št.
Egipčanski zapis dialoga med človekom in njegovo dušo, najzgodnejši Rowanu znani pogovor z notranjo osebo
2
Platon
Trodelna psiha; v Fajdrosu voznik in dva konja
3
James (1890)
Mnogi socialni jazi
4
Freud (1923)
Ego, id, superego
5
Jung (1928)
Kompleksi in arhetipi
6
Berne (1961)
Ego stanja: Starš, Odrasli, Otrok
7
Rowan (1990)
Subpersonalities: The people inside us
8
Hermans (1992)
Dialoški jaz in Jaz-pozicije, po Bahtinovem polifonem romanu
9
Hermans in Kempen (1993)
The dialogical self: Meaning as movement – knjiga, s katero se je začelo gibanje dialoškega jaza
10
Stiles in Honos-Webb (1998)
Asimilacijska teorija
Zamisel ima »dolgo preteklost, a kratko zgodovino« (Rowan, 2010a, pogl. 2; prevod ITP).
»Celo Hermans se z vso svojo osupljivo erudicijo ne vrača dlje kot do Bahtina in Vološinova, z bežnim priklonom Williamu Jamesu.« (Rowan, 2010a, pogl. 2; prevod ITP)
(Rowan, 2010a, pogl. 1–2; 2010b, razd. 1, 5)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Zakaj delamo z Jaz-pozicijami?
Osvoboditev
Ljudje so osvobojeni izpod prevlade svojega »prevladujočega Jaza« ali »super ega« ali »kritičnega starša«: »Notranjega avtokrata ne potrebujejo več.« (Rowan, 2010b)
Prožnost
Različnim Jaz-pozicijam ob različnih trenutkih dovolimo, da pridejo v ospredje: »oseba bo tako sposobna uporabljati Jaz-pozicije, ne pa da bi te pozicije uporabljale osebo« (Rowan, 2010b).
Zaupanje
Spodbujamo zaupanje med Jaz-pozicijami – »to je vsekakor rezultat mojih raziskav na tem področju«. Po Rogersu je eden pomembnejših znakov uspešne terapije, da oseba sebi bolj zaupa (Rowan, 2010b).
Razvoj
»Naše delo je pomagati pozicijam, da se razvijejo, s tem, ko spoznavajo potenciale drugih pozicij.« (Rowan, 2010b)
»Če se poglobim v eno od svojih Jaz-pozicij, vedno ugotovim, da je bogatejša in veliko bolj kompleksna, kot bi pričakoval, ter da lahko pove stvari, ki jih sam nikoli ne bi mogel predvideti.« (Rowan, 2010b, razd. 4)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Kaj prinaša delo z Jaz-pozicijami
Svoboda izbire
»Govorimo o svobodi in odsotnosti kompulzivnega strahu. Namesto da nas lastni procesi potiskajo naokrog, lahko med njimi svobodno izbiramo.« (Rowan, 2010a, pogl. 6; prevod ITP)
Sobivanje glasov
Glasovi, ki so si bili sprva nasprotni, lahko sobivajo in prožno vplivajo na vedenje (Honos-Webb idr., 1999, str. 457; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 6).
Mostovi pomena
Ko vsak glas posebej dobi spoštovanje in empatijo, se nasprotujoči si notranji glasovi lahko slišijo in začnejo spoštovati (Stiles in Glick, 2002, str. 409; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 1).
Celota se uredi sama
Beahrs je temeljito delal z eno samo Jaz-pozicijo; pacient je pozneje zaznal pet Jaz-pozicij iz otroštva, ki »so se uspešno združile, ne da bi jih terapevt obravnaval posamično« (Beahrs, 1982, str. 104; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 4; prevod ITP).
»Ne razumem, kako se lahko tukaj notri razstavim na vse te koščke, ko pa grem ven, se počutim bolj celovito!« (klientka; Rowan, 2010a, pogl. 4; prevod ITP)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Hubert Hermans in nova terminologija
Zamenjava nomenklature
»On je bil tisti, ki je skoval izraz ›dialoški Jaz‹.« Od podjazov, subosebnosti in ego stanj k Jaz-pozicijam (Rowan, 2010b, razd. 2; 2010a, pogl. 1).
Brez reifikacije
Jaz-pozicije niso homunkulusi v človeku, temveč odzivi na situacijo, veljavni le v njej: trenutne pozicije, ki prihajajo in odhajajo (Rowan, 2010a, pogl. 1).
Bahtinove korenine
Navdih je Bahtinov polifoni roman pri Dostojevskem: več neodvisnih, nezlitih glasov namesto enega samega avtorja (Hermans, 1992, str. 73–74; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 1).
Raziskovalna podlaga
Hermans in sodelavci (Dimaggio, Valsiner, Gonçalves) so izvedli številne študije; po Rowanu je teorija danes dobro uveljavljena (Rowan, 2010a, pogl. 1).
»Eden glavnih predlogov pričujočega besedila je, da teorija dialoškega jaza ponuja trdno in dobro raziskano izboljšavo prejšnjih zamisli.« (Rowan, 2010a, pogl. 1; prevod ITP)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Kakšen status imajo Jaz-pozicije?
Delovna opredelitev
»Kateri koli vidik osebe, ki ga je mogoče personificirati.« (Rowan, 2010a, pogl. 2; prevod ITP)
Edini kriterij
»… v vsakem primeru se preprosto vprašamo: ali je koristno, da to obravnavamo, kot da bi bila oseba, ali ne?« Vprašanja, od kod prihajajo, koliko jih je, ali res obstajajo in kakšen je njihov ontološki status, odpadejo (Rowan, 2010a, pogl. 2; prevod ITP).
Proti reifikaciji
»Z drugimi besedami, tak pojem lahko vodi v festival reifikacije. Pri Jaz-pozicijah pa je to veliko manj verjetno. Očitno niso trdne in iz mesa: prihajajo in odhajajo s situacijo.« (Rowan, 2010a, pogl. 3; prevod ITP)
Meja
O pojmih »jaz« in »Jaz-pozicija«: »Lahko so zelo koristni, dokler jim ne pripišemo ontološkega statusa, ki si ga ne zaslužijo.« (Rowan, 2010a, pogl. 3; prevod ITP)
»Očitno je, da so zaradi pojma Jaz-pozicije vsi ti ukrepi bolj transparentni in konceptualno manj zaskrbljujoči.« 
(Rowan, 2010b, razd. 3)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Sodobni pristopi k delu z Jaz-pozicijami
Asimilacijska teorija
William Stiles: osebnost kot skupnost glasov; terapevt pomaga graditi mostove pomena med njimi (Rowan, 2010a, pogl. 1).
Konfiguracije jaza
Dave Mearns in Mick Cooper: osebnostno usmerjeni pristop odkrito govori tudi o negativnih delih osebe (Rowan, 2010a, pogl. 1).
Narativna terapija
Michael White in David Epston: personifikacija problemov – »Problem ni človek. Problem je problem.« (Rowan, 2010b, razd. 2)
Terapija shem
Jeffrey Young: klient na dveh stolih izmenično igra »shematsko« in »zdravo« stran (Young idr., 2003, str. 100; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 1). Izkustvene tehnike so včasih edini način, da v seansi spodbudimo »vroče kognicije«, ki jih je mogoče spremeniti lažje kot »hladne« (Young idr., 2003, str. 51–52; Rowan, 2010a, pogl. 1).
Procesno-izkustvena terapija
Leslie Greenberg in sodelavci: dialog na dveh stolih in prazni stol; po Rowanu z ustvarjalnimi intervencijami, ki so »v raziskovalnem smislu zelo učinkovite«, pri depresiji, posttravmatskem stresu, anksioznosti, psihosomatskih motnjah, spolnih travmah in mejni osebnostni motnji. »Gre za zanimivo novo delo, ki bi ga morali bolje spoznati.« (Rowan, 2010a, pogl. 1; 2010b, razd. 2)
Psihodinamski pristop
Philip Bromberg: um kot konfiguracija premikajočih se stanj zavesti v dialektiki z »zdravo iluzijo« enotnega jaza (Bromberg, 1998, str. xxxii; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 1).
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Organizacija Jaz-pozicij
Pred samospoznavanjem
Jaz-pozicije v večini niso dobro organizirane
Komunikacija med njimi je zelo slaba

Po samospoznavanju
Bolje se povežejo in razvrstijo v formacije, odvisne od posameznika
Podobne postanejo komunam (če je človek demokratičen) ali odborom (če je naklonjen hierarhični ureditvi)
»Z drugimi besedami – večje znanje daje možnost večje izbire.«
Ko človek pride v stik z resničnim Jazom, z dušo oz. duhom, postane vprašanje Jaz-pozicij manj pomembno: 
»Postopno se spreminjajo iz velikih fevdalnih baronov v barvne transparente, ki se uporabijo ob ustreznih priložnostih.« 
Rowan to označi kot svoje »previdno mnenje« (Rowan, 2010b, razd. 4).
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Heterarhija namesto hierarhije
Zrela večglasnost
»Ideja ›zrele večglasnosti‹ kot nečesa zdravega, za kar si je vredno prizadevati, se povsem razlikuje od stare predpostavke, da mora biti končno stanje poenotenje.« (Rowan, 2010a, pogl. 6; prevod ITP)
Ne poenotenje
Rezultat asimilacije nezaželenega glasu ni bila notranja doslednost, temveč večja diferenciacija in kompleksnost (Honos-Webb idr., 1999, str. 458; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 6).
Kamen, škarje, papir
Hierarhija je kot nedvoumen red kljuvanja; heterarhija je kot igra kamen, škarje, papir – škarje ne izgubijo vedno (Ogilvy, 1977, str. 113; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 6).
Integracija brez »monarhije«
Biti integriran ne pomeni biti nad Jaz-pozicijami, temveč v stiku z več njimi (Rowan, 2010a, pogl. 6).
Večina avtorjev se je odločila za hierarhični model (ali holarhijo), kar je v patriarhalni družbi dvomljivo. »Ni nobenega konkretnega razloga, zaradi katerega bi lahko predvidevali, da je hierarhija edini način gledanja na stvari.« Možna stališča: pluralizem, heterarhija, anarhija (anarhična, ne konzervativna različica), politeizem namesto monoteizma (Rowan, 2010b, razd. 4).
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Tri pravila dela z Jaz-pozicijami
01
Spontanost
Jaz-pozicija mora nastati spontano; nič ne sme biti izumetničeno. V dialogu sodelujemo v celoti, a iz območja sodelovanja ne prestopimo v območje nadzora (Johnson, 1986, str. 182; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 5).
02
Začetniški um
Ponižna drža: »Kdo si? Kaj mi želiš povedati? Poslušal te bom.« Tudi del, ki ga doživljamo kot slabost, poslušamo, kot da bi bil glas modrosti (Johnson, 1986, str. 183; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 5; prevod ITP).
03
Ustvarjalno so-ustvarjanje
Ne oklevajmo biti ustvarjalni in sprejeti nemogoče; vedno se lahko vrnemo na prejšnjo stopnjo (Rowan, 2010a, pogl. 5).
»Teh Jaz-pozicij ne izumljamo in ne izbiramo. Odkrivamo jih in z njimi delamo, ko sledimo običajnemu procesu psihoterapije.« (Rowan, 2010a, pogl. 4; prevod ITP)
»Med željo biti pristen in odnosen ter uporabo učinkovitih tehnik ni protislovja. Terapevt je vedno pristni zvijačnež.« (Rowan, 2010a, Uvod; prevod ITP)
Tehnika ni vse: »Odnos je terapija.« 
(Kahn, 1991; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 5)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Tri metode dialoškega dela s stoli
01
Tehnika praznega stola
Pionir je bil Jakob Moreno: klient si predstavlja, da na praznem stolu sedi objekt njegove naklonjenosti oz. sovraštva; najprej ga opiše in se z njim pogovarja, nato se presede in govori v njegovem imenu (Rowan, 2010b, razd. 3).
Metoda 3-2-1 (Integralni inštitut): najprej opišemo osebo v tretji osebi (»on/ona je tak/takšna«), nato jo nagovorimo v drugi osebi (»ti«), nazadnje postane »jaz« (Rowan, 2010b, razd. 3).
Fritz Perls je na prazni stol posedel celo »registrsko tablico iz sanj«, »privoščljiv nasmeh« in »sanje, ki jih niste imeli« (Rowan, 2010b, razd. 3; 2010a, pogl. 4).
02
Dialog na dveh stolih
Dva (pogosto nezdružljiva) dela klienta na ločenih stolih; klient izmenično govori v imenu obeh (Rowan, 2010b, razd. 3). Terapevt najprej izostri pravo nasprotje, sicer dialog postane zmedena intelektualna vaja (Greenberg idr., 1993, str. 201; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 6).
Veliko raziskav na tem področju je v zadnjem času opravil Robert Elliott (Rowan, 2010b, razd. 3).
03
Tehnika več stolov
Pogosto jo uporablja šola Dialoga glasov, tudi z deset ali več stoli; Stewart Shapiro je imel v ordinaciji deset stolov, po enega za vsak podjaz (Rowan, 2010b, razd. 3; Shapiro, 1976, str. 13–14; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 4).
Zavedni ego naj bi bil nad vsemi drugimi osebami, »toda zdi se, da to ne igra ključne vloge« (Rowan, 2010b, razd. 3); po Rowanu je le še ena Jaz-pozicija (Rowan, 2010a, pogl. 4). Idejo je razvil že Moreno; Genpo Roshi jo uporablja v delavnicah Velike zavesti (Rowan, 2010b, razd. 3).
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Načela vodenja dialoga
Od znotraj
»Jaz-pozicije moramo spoznati od znotraj, tako da jih igramo, ne le od zunaj, tako da jih opazujemo ali opisujemo.« (Rowan, 2010a, pogl. 4; prevod ITP)
En glas naenkrat
Univokalna refleksija: terapevt zrcali en glas naenkrat, namesto da bi več glasov zajel v eni skupni refleksiji (Stiles in Glick, 2002, str. 409; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 1).
Naravnost
Uporaba Jaz-pozicij je zelo naravna in pogosto organsko vznikne v terapevtskem dialogu (Rowan, 2010a, pogl. 5).
Telo
»Če nas boli kakšen del telesa, se lahko pogovarjamo z bolečino in odgovarjamo kot bolečina.« (Rowan, 2010a, pogl. 4; prevod ITP)
Premik
»In ko dialog napreduje, se nekaj spremeni, nekaj se premakne.« (Rowan, 2010a, pogl. 4; prevod ITP)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Primer: notranji kritik se omehča
Dialog na dveh stolih pri samoobtoževanju po razpadu zveze (Elliott in Greenberg, 1997, str. 229; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 6; prevod ITP):
Kritik
»Odpovedala si mu … morala bi priti do njega.«
Menjava stola
Izkustveni del: »Bila sem zakopana v dogajanje … tudi sama sem bila tik pred zlomom.« Pojavi se jeza.
Potreba
»Preveč zahtevaš od mene.«
Omehčanje
Kritik: »Čutim, da se mehčam … res pričakujem preveč od tebe.«
Razrešitev
»Počutim se lažje.«
Ta skupina dialog na dveh stolih priporoča tudi pri sramu in pri notranjih razcepih ob posttravmatski stresni motnji.
(Greenberg idr., 1993, str. 191; Elliott idr., 1998, str. 263–264; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 6).
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Primeri iz raziskav: Jan in Katja
Jan (Honos-Webb idr., 1999)
V 16 seansah procesno-izkustvene terapije sta se pokazali temi »superženska« in »pridna punca«, vsaka z razcepom na prevladujoči in podrejeni del; glas potrebnosti in odvisnosti je bil sprva zatrt.
»Do konca obravnave pa sta lahko ta glasova sobivala in prožno vplivala na njeno vedenje.« (Honos-Webb idr., 1999, str. 457; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 6; prevod ITP)
Katja (Dimaggio idr., 2007)
Trije liki: črv (najbolj občutljivi, empatični del), hijena (sarkastična, preračunljiva) in lev (vzvišeno odmaknjen); terapevt predlaga igro in poimenovanje likov (navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 6).
»… namesto da bi terapevt prispeval interpretacije ali uvide, prispeva način, kako na znane probleme pogledati na neznan način.«
»Pogosto ni dovolj, da Jaz-pozicijam pustimo, da se pojavijo po načelu laissez-faire: terapevt mora uporabiti intuicijo, da se dovolj uglasi in zadene pravo noto.« (Rowan, 2010a, pogl. 6; prevod ITP)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Primeri iz raziskav: Mary in Leo
Mary (Hermans in Hermans-Jansen, 1995)
Po travmatičnih izkušnjah je ob nepričakovanih trenutkih čutila silovito agresijo do moža in se počutila »kot čarovnica«. Čarovnico so personificirali kot ločeno Jaz-pozicijo: imela je obrambne strategije in je bolje od Mary ločevala varna in nevarna območja. Pomagali sta telesna vadba in dnevnik. Leto pozneje čarovnica skoraj ni mogla več spregovoriti.
»Z drugimi besedami, Mary je energijo čarovnice uporabila za svoje namene.« (navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 6; prevod ITP)
»Proces spremembe se s takimi praksami ne zavleče, temveč olajša.« (Rowan, 2010a, pogl. 6; prevod ITP)
Leo (Hermans, 2004)
Jaz-pozicije »zalezovalec«, »maščevalec« in v ozadju vplivni »sanjač«; nato nasprotni poziciji »sprejemajoči« in »nesprejemajoči«. Ko ga je nova partnerka zapustila, je ohranil nadzor; ostala sta prijatelja (Hermans, 2004; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 6).
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Pozicija poštene priče
Kadar se dialog med dvema polaritetama zatakne, Rowan klienta povabi, da stopi na stol ali mizo in prizor pogleda z drugega mesta.
»Bodi poštena priča. Si zunanji opazovalec, ki je videl veliko podobnih situacij. Povej jima, kaj vidiš, in jima daj nasvete, ki se ti zdijo dragoceni.«
(Rowan, 2010a, pogl. 5; prevod ITP)
Prej: »Bodi Bog« (po Morenu) – a pogosto se je oglasil kaznujoč superego.
Priča je še ena Jaz-pozicija, ki se lahko razvije v različico duše: »Kaj o tej odločitvi pravi tvoja duša?« (Rowan, 2010a, pogl. 5)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Proces personifikacije
1
Oblika
Klient po svoji izbiri poosebi Jaz-pozicijo na stolu, najprej z obliko.
2
Barva
Klient nato nadaljuje s poosebljanjem s pomočjo barve.
3
Ime / naziv
Na koncu klient poosebi Jaz-pozicijo še z imenom oz. nazivom.
»Zdi se mi bolje, da se držimo čim bližje klientovemu lastnemu doživljanju in da klientu pustimo, da Jaz-pozicijo poimenuje tako, kot se pokaže.« (Rowan, 2010a, pogl. 4; prevod ITP)
»Vse, kar je mogoče personificirati, je mogoče tudi nagovoriti v dialogu in razumeti od znotraj.« (Rowan, 2010a, pogl. 1; prevod ITP)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Vprašanja za Jaz-pozicijo
Šest vprašanj
Kako si videti?
1.Koliko si star/-a?
2.Kakšen je tvoj splošni pristop do sveta? Kakšen bi bil tvoj moto?
3.Kaj je tvoj glavni motiv, da si tu? Kaj delaš za (ime klienta)?
4.V katerih situacijah prideš na plan?
5.Kdaj si prvič srečal/-a (ime klienta)?
6.(Rowan, 2010a, pogl. 5)
Za grozeče like iz sanj ali vizij 
Kaj želiš?
Kaj potrebuješ?
Kaj mi lahko ponudiš?
(Brown, 2004; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 5)
Sasportasov »dirkač«: želi bleščeč avto, potrebuje priznanje, ponuja energijo, zagon in voljo (Rowan, 2010a, pogl. 4).
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Faze dela z Jaz-pozicijo
Psihosinteza (Vargiu)
Prepoznanje
1.Sprejetje – klient je pripravljen delati z Jaz-pozicijo, ni pa nujno, da mu je všeč
2.Koordinacija – odnosi med pozicijami, reševanje konfliktov
3.Integracija
4.Sinteza – odkritje transpersonalnega Jaza
5.Rowan: psihosinteza to razume kot končno resnico osebe, »sam pa predlagam, da je bolje gledati nanjo kot na še eno Jaz-pozicijo« (Rowan, 2010a, pogl. 4; prevod ITP).
Virginia Satir – »zabava delov«
Srečanje delov – vsak del je personificiran
1.Pričevanje konfliktom med deli
2.Preobrazba delov – dialog in pogajanje do stabilnega ravnovesja
3.Integracija delov
4.(Rowan, 2010a, pogl. 4)
»Nekoč sem mislila, da moram ubiti vse tiste dele sebe, ki so mi delali težave. Zdaj vidim, da so lahko moji največji pomočniki, če se odločim, da se z njimi spoprijateljim.« (Satir, 1978, str. 99; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 4; prevod ITP)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Vprašanje disociacije
1
Direktno delo
Klient ne potrebuje distance od dela sebe.
2
Enojna disociacija
Klient potrebuje distanco od dela sebe – enojna disociacija.
3
Dvojna disociacija
Kadar sta ozaveščanje in soočanje za klienta prevelik izziv, je rešitev v dvojni distanci oziroma dvojni deidentifikaciji.
»Za zdaj je bistveno, da nimamo opravka z multiplo osebnostjo ali s kakršno koli disociativno motnjo.« 
(Rowan, 2010a, pogl. 2; prevod ITP) Beahrs disociacijo razume kot kontinuum in ustvarjalno dejanje, nujno za zdravo delovanje (Rowan, 2010a, pogl. 4).
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Opozorilo: odgovornost ostaja
Ni izgovora
»Opozorilo je torej: ne zanesite se z idejo, da bi pojem Jaz-pozicij lahko uporabili za zmanjševanje katere koli naše človeške odgovornosti za vsa naša dejanja.« Sodišča so zavrnila zagovor, da je dejanje storila »druga osebnost« (Rowan, 2010a, pogl. 2; prevod ITP).
Previdnost
Podrejeni deli osebnosti pogosto mislijo konkretno kot otrok; del lahko načrtuje uničenje osebe v prepričanju, da bo sam preživel – na to moramo biti zelo pozorni (Watkins in Johnson, 1982, str. 138–141; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 4).
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Personifikacija zunaj terapevtske sobe
Skupine
»To delam z dvema stoloma, enim za drugim. Prvi stol je za masko, drugi za tisto, kar se morda dogaja za njo.« (Pitzele, 1991, str. 18; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 7; prevod ITP)
Pri sanjah o zasledovalcu: »Veliko lahko odkrijemo, če zasledovalca spremenimo v Jaz-pozicijo.« 
(Rowan, 2010a, pogl. 7; prevod ITP)
Coaching
Klient najprej spregovori šefu, nato postane šef in odgovori. »Tak proces je zelo mogoče izvesti po telefonu in lahko prinese globlji uvid, kot bi ga bilo mogoče doseči s katero koli drugo metodo.« 
(Rowan, 2010a, pogl. 9; prevod ITP)
Supervizija
»Supervizant lahko prevzame vlogo klienta in se pomika sem in tja med ›terapevtom‹ in ›klientom‹, dokler ne vznikne nekaj razsvetljujočega.« 
(Rowan, 2010a, pogl. 9; prevod ITP)
Medkulturno delo
Pri akulturaciji lahko oseba vzpostavi dialog med »jazom domovine« in »jazom novega doma« 
(Ingram, 2006, str. 368; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 9).
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Transpersonalno: dialog z dušo
Duša na stolu
»Že nekaj časa trdim, da je z uporabo koncepta Jaz-pozicije možno vzpostaviti dialog s človekovo Dušo ali celo Duhom.« Pionir je bil Moreno, ki je klienta prosil, da stopi na stol in igra Boga (Rowan, 2010b, razd. 3). Dialektično: »pristni jaz je in ni Jaz-pozicija, duša je in ni Jaz-pozicija, duh je in ni Jaz-pozicija« (Rowan, 2010a, pogl. 8; prevod ITP).
Notranji učitelj
Klient je kot sanjski lik Sir Alex Ferguson izrekel modrost, ki je prej ni pokazal; Rowan ga razume kot višji jaz ali notranjega učitelja (Rowan, 2010a, pogl. 8).
Molitev kot dialog
»Mislil sem, da je težava molitve v tem, da je bila navadno enostranski pogovor: jaz sem govoril Bogu, Bog pa ni nikoli govoril meni. Zdaj se je vse to spremenilo.« (Rowan, 2010a, Uvod; prevod ITP)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Transpersonalno: ugotovitve in meje
Kaj se pokaže, ko pravi jaz, dušo in duha postavimo na stol (Rowan, 2010a, pogl. 8; prevod ITP)
»Narava vsake entitete se razjasni, ker je mogoče postaviti meje in ker se pokaže niz kontrastov.«
1.»Ljudje ugotovijo, da lahko vstopijo v stanja zavesti, za katera so prej mislili, da se lahko pojavijo šele po letih duhovne prakse.«
2.»… terapevti lahko razširijo svoj razpon in svoje zavedanje o tem, kaj je mogoče.«
3.Stanja in stopnje
»Stanja so brezplačna, stopnje si je treba zaslužiti.« Višja stanja zavesti so dostopna začasno, kot obisk (Rowan, 2010a, pogl. 8–9; prevod ITP).
Meja metode
»Za to knjigo je bistveno, da se Jaz-pozicije zelo dobro ujemajo z delom na subtilni ravni, ne pa z delom na kavzalni ali nedualni.« Na kavzalni ravni ni simbolov in podob (Rowan, 2010a, pogl. 8–9; prevod ITP).
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Rowanov kritični prispevek
Naj spregovorijo
»Kakšen smisel ima prepoznavati Jaz-pozicije, če jim ne dovolimo, da spregovorijo same zase? Tehniki praznega stola in dveh stolov sta kot ustvarjeni za take možnosti.« (Rowan, 2010a, pogl. 6; prevod ITP)
Vprašanje raziskovalcem
Raziskovalcem dialoškega jaza (Hermans, Dimaggio, Stiles idr.): »… zakaj ne uporabljate personifikacije več v terapiji, ki jo izvajate in raziskujete?« (Rowan, 2010a, Uvod; prevod ITP)
Površinske in globlje pozicije
»Avtorji s področja dialoškega jaza ne razlikujejo med Jaz-pozicijami, ki so tako rekoč dostopne na površini, in Jaz-pozicijami, ki so globlje in bolj skrite. Mislim, da je to slabost, ki bi jo bilo zelo lahko odpraviti.« (Rowan, 2010a, pogl. 6; prevod ITP)
Integracija psihoterapij
»Ali ne bi torej lahko držalo, da bi pojem Jaz-pozicije lahko pomagal pri integraciji psihoterapij?« »Jezik shem in Jaz-pozicij je morda prav jezik integracije psihoterapije.« (Rowan, 2010a, pogl. 4; prevod ITP)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Ključne ugotovitve
Nov način razumevanja
»Pomembno pa je, da jih ne obravnavamo le kot tehniko (skupek tehnik), ki so uporabne v terapiji, ampak da se zavedamo, da gre za zelo svoboden in fleksibilen način razumevanja tega, kakšni so ljudje v resnici.« (Rowan, 2010b, razd. 3)
Raziskave in vrzel
Teorija ima obsežno raziskovalno podlago, vendar Rowan opozarja, da številne raziskave Jaz-pozicije le prepoznajo, ne pustijo pa jim, da spregovorijo 
(Rowan, 2010a, pogl. 6).
Most med šolami
Pojem Jaz-pozicije prečka meje terapevtskih šol; Rowan je v literaturi našel 27 različnih imen zanj (Rowan, 2010a, pogl. 4).
Rowanova sodba
»Novo delo, ki temelji na raziskavah veliko bolj kot karkoli prej, ni le zelo obsežno, ampak tudi zelo prepričljivo in ga ni mogoče prezreti.« Dialoški jaz »dejansko krepi najnovejše ideje o odnosu« in ponuja »zelo zanimiv način povezovanja različnih terapij med seboj« (Rowan, 2010a, pogl. 9; prevod ITP).
»Kdaj je koristno ali nekoristno gledati na posameznika kot na eno samo enoto, ›kohezivni jaz‹? Kdaj je koristno ali nekoristno gledati nanj kot na sestavljenega iz mnogih delov, od katerih ima vsak svojo identiteto? Kdaj je bolj koristno, da sebe vidimo kot del večje celote? Izraz ›koristno‹ uporabljam namesto ›resnično‹, ker so vsi resnični – hkrati in ves čas.«
– Beahrs (1982, str. 4–5; navedeno v Rowan, 2010a, pogl. 6; prevod ITP)
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Priporočena literatura (Rowan, 2010b)
Angus, L. in McLeod, J. (ur.) (2004). The handbook of narrative and psychotherapy: Practice, theory and research. Sage.
Beahrs, J. O. (1982). Unity and multiplicity. Brunner/Mazel.
Bromberg, P. M. (1998). Standing in the spaces: Essays in clinical process, trauma and dissociation. The Analytic Press.
Brown, M. Y. (1993). Growing whole: Self-realization on an endangered planet. Hazelden.
Dyak, M. (1999). The voice dialogue facilitator's handbook: Part 1. L.I.F.E. Energy Press.
Freedman, J. in Combs, G. (1996). Narrative therapy: The social construction of preferred realities. W. W. Norton.
Greenberg, L. S., Watson, J. C. in Lietaer, G. (1998). Handbook of experiential psychotherapy. Guilford Press.
Hermans, H. J. M. in Dimaggio, G. (ur.) (2004). The dialogical self in psychotherapy. Brunner-Routledge.
Hermans, H. J. M. in Hermans-Konopka, A. (2010). Dialogical self theory. Cambridge University Press.
Hermans, H. J. M. in Kempen, H. J. G. (1993). The dialogical self: Meaning as movement. Academic Press. – »knjiga, s katero se je pričelo novo gibanje dialoškega Jaza«
Johnson, R. A. (1986). Inner work: Using dreams and active imagination for personal growth. Harper & Row. – »The rules for personification«
Karp, M., Holmes, P. in Tauvon, K. B. (ur.) (1998). The handbook of psychodrama. Routledge.
Mahrer, A. R. (1989). Experiencing. University of Ottawa Press.
Mearns, D. in Thorne, B. (2000). Person-centred therapy today: New frontiers in theory and practice. Sage.
Oles, P. K. in Hermans, H. J. M. (ur.) (2005). The dialogical self: Theory and research. Wydawnictwo.
Parfitt, W. (1990). Walking through walls: Practical esoteric psychology. Element.
Rowan, J. (2005). The transpersonal: Spirituality in psychotherapy and counselling (2. izd.). Routledge.
Rowan, J. (2010). Personification: Using the dialogical self in psychotherapy and counselling. Routledge.
Rowan, J. in Cooper, M. (1999). The plural self: Multiplicity in everyday life. Sage.
Stone, H. in Winkelman, S. (1989). Embracing each other: Relationship as teacher, healer and guide. New World Library.
Watson, J. C., Goldman, R. N. in Warner, M. S. (ur.) (2002). Client-centered and experiential psychotherapy in the 21st century: Advances in theory, research and practice. PCCS Books.
White, M. in Epston, D. (1990). Narrative means to therapeutic ends. W. W. Norton.
Whitmore, J. (2002). Coaching for professionals (3. izd.). Nicholas Brealey.
Young, J. E., Klosko, J. S. in Weishaar, M. E. (2003). Schema therapy: A practitioner's guide. Guilford Press.
Glej tudi The International Journal for Dialogical Science (www.dialogical.org; naslov iz gradiva 2010, ni preverjen).
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.
Viri
Rowan, J. (2010a). Personification: Using the dialogical self in psychotherapy and counselling. Routledge. https://doi.org/10.4324/9780203856666
Rowan, J. (2010b). Dialoški jaz [Neobjavljeno gradivo za seminar]. Ankaran.
Copyright ©  2025 by Transpersonal Psychology Institute. All rights reserved.